Zvezdniki s poslanstvom

Ameriška aktivistična organizacija Nevidni otroci, ki opozarja na zločine nad ugandskimi otroki, je postala svetovno znana letos spomladi, ko je njen dokumentarni film Kony 2012 podprlo 20 hollywoodskih zvezdnikov, uspešnih poslovnežev in športnikov. Potem ko so ga zvezdniki priporočili na svojih družabnih omrežjih, je film postal viralen: v prvem tednu si ga je ogledalo okoli 70 milijonov ljudi. Veliko hitreje in odmevneje kot naš humanitarec Tomo Križnar, ki že vrsto let opozarja na razmere v Sudanu. Sporočilo o nasilju v tej vzhodno afriški državi je v svet ponesel tudi filmski igralec George Clooney, ki so ga letos spomladi aretirali pred sudanskim veleposlaništvom v ZDA. Mediji so fotografijo vklenjenega Clooneyja pograbili, z njeno objavo pa posredno v javnost prenašali tudi njegovo humanitarno sporočilo. Iz zgodovine so znani številni podobni primeri: v osemdesetih letih so zvezdniki protestirali proti uporabi krzna, v devetdesetih so ozaveščali svet o aidsu. Medtem ko so bile to nekoč osamljene akcije aktivistično naravnanih zvezdnikov, si danes skoraj nobena prava hollywoodska zvezda ne more več privoščiti, da ne bi imela svojega dobrodelnega poslanstva.

Pionirji Kaye, Bardot, Geldof

Eden prvih dejavnejših hollywoodskih zvezdnikov je bil filmski igralec in komik Danny Kaye, ki je leta 1954 postal prvi Unicefov ambasador. Dobrodelni organizaciji je pomagal zbirati sredstva, v imenu organizacije je potoval po svetu in opozarjal na pravice otrok, za Unicefove akcije pa uporabljal tudi svoje letalo, s katerim je nekoč v imenu dobrodelnosti v petih dneh obiskal kar 65 ameriških in kanadskih mest. Znana po svojem aktivizmu je tudi ena najuspešnejših francoskih igralk iz šestdesetih let Brigitte Bardot, ki je igralsko kariero pred 40. letom obesila na klin in se posvetila boju za pravice živali. Ustanovila je svojo fundacijo, za reševanje živali zbrala veliko sredstev, tudi z dražbo svojega nakita, na svojem posestvu pa postavila zavetišče za zapuščene živali. Medtem ko opozarja na krivice, ki se godijo živalim po svetu, te empatije v tolikšni meri ne premore do ljudi: znana je namreč po svojih diskriminatornih opazkah o preseljevanju imigrantov, predvsem muslimanov v Francijo. Zgodovinsko mesto si zasluži tudi pevec Bob Geldof, eden prvih zvezdnikov, ki je leta 1984 opozarjal na lakoto v Afriki. Ustanovil je dobrodelno organizacijo Band Aid, največ sredstev pa zbral z odmevnimi dobrodelnimi koncerti Live Aid.

Koristi so obojestranske

Tako kot dobrodelne organizacije za svojo prepoznavnost potrebujejo zvezdnike, tudi zvezdniki niso dobrodelni le iz altruističnih vzgibov. Danes je zvezdniško ime prava blagovna znamka, ki jo posameznik gradi s svojim delom, modnim slogom ter družbeno angažiranostjo, ugotavljajo v časopisu LA Times. Prepričani so, da danes oboževalcem in preostali javnosti ne zadostuje več, da bogata zvezda donira določeno vsoto v dobrodelne namene ali da svojo drago dizajnersko obleko ponudi na dobrodelni dražbi. Od slavnih se zdaj pričakuje več: po navadi svoje akcije usmerijo le v promocijo enega cilja, ki so mu popolnoma predani, zaželeno je aktivno sodelovanje s humanitarnimi delavci, novačenje podpornikov in celo obiski pomoči potrebnih v nevarnih koncih sveta, kjer ni udobja in luksuza, ki so ga vajeni doma. Hollywoodska igralka Scarlett Johansson, ambasadorka organizacije Oxfama za boj proti lakoti, je tako obiskala begunski kamp v Somaliji, igralka Jennifer Aniston sirotišnico v revnem predelu mehiškega mesta Tijuana, zvezdnica Angelina Jolie si je kot ambasadorka Združenih narodov za begunce ogledala številne problematične dele sveta, denimo begunski center na italijanskem otočku Lampedusa, otroški begunski kamp Karenni na severu Tajske in številne vasice na afganistanskem podeželju, kamor so se zatekli vojni begunci.

Poslanstvo po meri zvezdnika

V filmski meki, Hollywoodu, je v zadnjem času vzniknilo več marketinških agencij, ki se specializirajo za povezovanje zvezdnikov in drugih slavnih bogatašev z različnimi človekoljubnimi ustanovami. Ni namreč vseeno, kakšno dobrodelno akcijo si zvezdnik izbere: pred leti je denimo veliko prahu dvignilo sodelovanje pevke Britney Spears z mednarodno humanitarno organizacijo za otroke Unicef. Številni so ji namreč svetovali, naj se, preden pomaga otrokom po svetu, bolj posveti svojima dvema doma, za katera je sodišče presodilo, da se jima bo bolje godijo pri njunem očetu kot pri slavni pevki.

Potem so tu še tisti zvezdniki, ki ozaveščajo o zadevah, s katerimi so tako ali drugače povezani: igralec Michael J. Fox že leta ozavešča ljudi o Parkinsonovi bolezni, ki jo ima tudi sam, košarkar Magic Johnson je, potem ko je izvedel, da boleha za aidsom, ustanovil svojo fundacijo in v javnosti širil sporočilo, da aids ni bolezen istospolno usmerjenih, temveč lahko doleti kogarkoli. Namesto da bi svojo bolezen skrivala pred svetom, se je tudi igralka Catherine Zeta Jones, ki trpi za težjo duševno boleznijo, blažjo obliko bipolarne motnje, odločila o tem spregovoriti v javnosti in s tem pomagala premagovati stigmo, ki se drži ljudi z duševnimi motnjami.

Sporne akcije, ko se morajo celo opravičiti

Ni pa redkost, da zvezdnik posodi svoje ime za neko aktivistično ali dobrodelno akcijo, ki je pravzaprav sploh ne pozna ali se niti ne zaveda njene resnosti ter vzrokov za nastale razmere. Problematično je na primer vpletanje na medicinsko področje, saj za to nimajo primernega znanja, ljudje pa jim pogosto slepo zaupajo, opozarjajo številni strokovnjaki. Playboyjeva zajčica in igralka Jenny McCarthey je razlog za sinovo bolezen, avtizem, našla v obveznem cepljenju dojenčkov. Sprožila je celo gibanje staršev, kjer spodbuja alternativne vrste zdravljenja in nasprotuje obveznemu cepljenju otrok. Njene trditve naj ne bi bile znanstveno potrjene. Strokovnjaki opozarjajo, da bi v primeru sprejetja njene pobude otroci lahko umirali pogosteje, saj nekatere bolezni, za katere velja obvezno cepljenje, še niso izumrle. Izdelali so tudi posebno spletno stran jennymccathybodycount.com, kjer strokovno analizirajo statistiko cepljenj in zavračajo njene laične predpostavke.

Ena najdejavnejših aktivistk organizacije za pravice živali Peta, ameriška pevka Pink, je leta 2007 v videu pozivala k bojkotu avstralske ovčje volne, saj naj bi bili tamkajšnji rejci do ovc nehumani. Zaradi pevkine medijske moči je k Petini akciji pristopilo več ameriških in evropskih izdelovalcev oblačil, kar je močno vplivalo na prodajo avstralske volne. Avstralija je sicer največja proizvajalka volne na svetu, to je tudi ena njenih pomembnejših gospodarskih panog. Avstralski kmetje so zato po uničujočih posledicah akcije za njihov posel pevko Pink pozvali, naj sama v živo preveri, kako se godi njihovim ovcam, in da je bila akcija preveč posplošena, saj večina avstralskih kmetov odgovorno ravna z živalmi. Pink je po pogovoru z avstralskimi kmeti priznala napako in odstopila od Petine akcije. Priznala je, da sama ni preverila, kako se godi živalim, ampak je le slepo zaupala dobrodelni organizaciji. Pevka po tem dogodku ostaja Petina ambasadorka in se je občasno še vključila v druge Petine akcije.

Dobrodelnost včasih le predstava za rdečo preprogo

Po drugi strani številni slavni privolijo v sodelovanje z različnimi organizacijami iz čistega pragmatizma: želijo si denimo davčne olajšave, več medijske pozornosti ali celo promocije svojega novega filma ali albuma. Zvezde, ki niso s srcem pri stvari, tudi ne razumejo, da humanitarne organizacije zbirajo denar za pomoči potrebne, in ne za to, da bi razvajenim bogatašem omogočili vse, kar si zaželijo. Znani so denimo primeri dobrodelnih dražb ali dogodkov ob zbiranju donacij, kjer so za pomoč prosili znano osebo, ta pa je svoje sodelovanje pogojevala z zvezdniškim seznamom želja, ki naj bi jo čakale na mestu dogodka. Na koncu je bil izplen donacij zanemarljiv, saj so večino denarja humanitarci zapravili za drage priboljške in druge ugodnosti slavnih, so pisali na spletnem portalu mreže CNN. Drugačen neugoden rezultat sodelovanja se zgodi, če zvezdnik z aferami vrže slabo luč na dobre namene organizacije. Kolesar Lance Armstrong, ki so ga pred kratkim obtožili domnevnega uživanja nedovoljenih poživil, je denimo odstopil kot predsednik svoje dobrodelne ustanove Livestrong, ki jo je sam ustanovil. Armstrongova fundacija je bila ustanovljena za pomoč bolnikom z rakom in je promovirala zdravo življenje ter telesno aktivnost, kar je (milo rečeno) v navzkrižju s pred kratkim razkritim Armstrongovim načinom doseganja kolesarskih uspehov. O izkušnjah z zvezdniki in dobrodelnostjo je nekaj pikrih pripomnil tudi slovenski humanitarec Tomo Križnar, potem ko na berlinskem filmskem festivalu niso hoteli predvajati njegovega filma Oči in ušesa boga. Rekel je, da je humanizem nova tržna niša in da se je profesionaliziral, aktivizem pa skomercializiral. Prevzeli naj bi ga tisti, ki nimajo srca in duše. Predstave v javnosti naj bi bile le »blef, šminka, gluma«, je povedal za Val 202.

Z dobrodelnostjo do nove kariere

Številni zvezdniki si humanitarno dejavnostjo ustvarijo še eno kariero. Pokojni igralec Paul Newman je iskal način, kako bi povrnil družbi, kar mu je dala, in ker je vedno rad kuhal in pripravljal jedi za svoje prijatelje in sosede, se je v začetku osemdesetih domislil, da bi te izdelke po njegovi recepturi začel prodajati v okviru družbeno anganžiranega podjetja Newman's Own. Določil je, da bo ves dobiček podjetja po odpisu davka šel v roke različnih dobrodelnih organizacij. Uspeh je bil presenetljiv: do danes je podjetje doniralo več kot 200 milijonov dolarjev. Newman je aktivno sodeloval pri dobrodelnosti in obiskoval organizacije, ki jim je doniral, pogosto je poleg denarja podarjal tudi svoje prehranske izdelke, ki so se znašli v dobrodelnih paketih za lačne. Podjetje živi tudi po njegovi smrti in danes trži številne prehranske izdelke, denimo zamrznjene pice, vina, kavo in limonado.

avtorica: Kristina Koman; članek je bil objavljen v reviji Manager - najbogatejši Slovenci 2012, november 2012.